Vas skrbi uvrstitev bank na črni seznam? Poslovanje z bankami na črni listi je lahko tvegano. Da bi zmanjšali to tveganje, je pomembno upoštevati obveznosti in standarde, predpisane s standardi KYC in AML.

Nabor svetovnih standardov za boj proti pranju denarja, financiranju terorizma in drugim grožnjam svetovnemu finančnemu sistemu vključuje tudi bančni sistem. Banke, ki z zakonskimi in regulativnimi ukrepi ne uvedejo svetovnih standardov, se znajdejo na črnih in sivih seznamih.

Kaj je črni seznam?

Ta seznam vsebuje imena bank, ki ne sodelujejo v globalnih prizadevanjih za preprečevanje finančnih kaznivih dejanj, kot so pranje denarja, financiranje terorizma in financiranje širjenja orožja za množično uničevanje, ali katerih poslovne dejavnosti niso usmerjene v preprečevanje pranja denarja, financiranje terorizma, ali financiranje širjenja orožja. Njihovi okviri AML ne zadoščajo za obvladovanje globalne grožnje pranja denarja. Njihove poslovne dejavnosti postavljajo druge v nevarnost finančnih goljufij in ogrožajo njihov gospodarski sistem.

Črna lista obvešča druge udeležence o statusu takšne banke in jih opozarja, da je poslovanje s tako banko ali osebo, povezano s temi bankami, nevarno tudi za njihovo poslovanje.

Nimamo neposrednega pooblastila, da bi vam prepovedali poslovanje s takšnimi bankami, ali strankami, povezanimi s takšnimi bankami, vendar bo naš sistem za razvrščanje tveganj priporočil, da se umaknete iz takšnega poslovnega podviga, posledično pa boste morali sprejeti dodatne ukrepe AML.

Omeniti velja še, da uredba o preprečevanju pranja denarja prepoveduje poslovanje, če gre za t.i. fiktivne banke (fiktivna banka je kreditna, ali finančna institucija oziroma institucija, ki opravlja posle, ki so enakovredni poslom kreditnih, ali finančnih institucij, in ki ni fizično prisoten v državi, ali na ozemlju, kjer ima sedež, niti nima dejanskega vodstva ali uprave in ni član regulirane finančne skupine, ki je predmet učinkovitega konsolidiranega nadzora), vključenega v ta poslovni podvig.